»Razstava poskuša zaobjeti celoten Plečnikov grafični opus, ki obiskovalcem prinaša tudi spoznanje, da je poleg Plečnikove monumentalne arhitekture obstajal še drugi del njegovega ustvarjalnega opusa.«
»Ne gre samo za črkovno zadevo, ampak je zbirka ravno tako kot razmišljanje literata, pesnika, pisatelja vizualni spomin slovenstva in naša naloga v rokopisni zbirki je ravno v tem, da hranimo te dokumente slovenske kulture.«
»Naša zbirka se zelo razlikuje od običajne knjižnice in morda prav zaradi tega opozarjam pred miselnostjo, da so knjižnice danes v prvi vrsti informacijski centri. To je sicer deloma res, a vsaka knjižnica, še posebej Narodna in univerzitetna knjižnica, bi morala v osnovah temeljiti na poslanstvu humanizma.«
»Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice hrani obsežne arhive in zapuščine slovenskih kulturnih ustvarjalcev, srednjeveški fond, gradivo novoveških rokopisov, ki ga sestavljajo rokopisi iz obdobja humanizma, renesanse in baroka ter rokopisi slovenskega ljudskega slovstva. Pomembna je zbirka latinskih rokopisov od 9. do konca 15. stoletja, najstarejši rokopis, ki ga hranimo, pa je star že okrog 1200 let.«
»Sem takoj za to, da si začnemo ponovno dopisovati, a me potem obtožijo, da sem dinozaver, ki ne gre v korak s časom in da je treba na te stvari gledati drugače. Vendar: kdo ima v današnjem hitrem tempu življenja sploh še čas za tehten premislek in pisanje pisem? Kdo sploh še premore ustrezen besedni zaklad? Kdo dovolj občutka za sočloveka? Žal pogosto niti sam nisem izjema…«
